Objava uredništva 22/02/2011, vsebina: Janez Ciglar Kralj
Rubrika: Srednješolski vpisnik 2011, Štipendije
V Sloveniji je v letu 2008 štipendijo prejemalo več kot 30 tisoč dijakov. Daleč največ štipendistov je prejemalo državno (prej republiško) štipendijo. Poleg slednjih se dijakom podeljujejo tudi Zoisove štipendije, kadrovske štipendije in ostale štipendije. Zoisove štipendije podeljuje Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije, ki tudi sofinancira kadrovske štipendije, državne štipendije pa podeljujejo centri za socialno delo. Tako kot so višine štipendij različne, so različne tudi zakonske osnove in pogoji za pridobitev in ohranitev določene vrste štipendije.
Štipendijska statistika
V letu 2008 je štipendijo prejemalo 30.134 dijakov. Največ je bilo dijakom podeljenih državnih štipendij, ki so jim sledile Zoisove štipendije, kadrovske štipendije in ostale štipendije. Med štipendijami so bile v povprečju najvišje kadrovske štipendije – povprečna kadrovska štipendija dijaka je v letu 2008 znašala 187,62 EUR (razen štipendij posebnih vrst, katerih je bilo vsega skupaj 125).
| Število | Povprečna štipendija (EUR) | |
| Štipendije skupaj | 30.134 | 147,94 |
| Kadrovske | 2.834 | 187,62 |
| Državne | 21.468 | 144,43 |
| Zoisove | 5.707 | 138,80 |
| Druge | 125 | 269,58 |
Vir: Statistični urad RS
Kadrovske štipendije
Namen kadrovskih štipendij je povezovanje dijakov z bodočimi delodajalci, kajti podjetja si lahko preko dolgoročnega kadrovskega načrtovanja zagotovijo razvoj ustreznih kadrov in na ta način spodbudijo razvoj podjetij. Kadrovske štipendije dodeljujejo delodajalci upravičencem, ki izpolnjujejo splošne pogoje po Zakonu o štipendiranju, torej dijakom, ki ne prejemajo druge štipendije iz tega zakona ali po drugih predpisih, niso zaposleni, samozaposleni ali prijavljeni na zavodu za zaposlovanje.
Kadrovske štipendije delodajalcu in štipendistu dopuščajo več svobode pri ureditvi pogodbenega razmerja kot ostale vrste štipendij.
Delodajalec mora zagotoviti kadrovsko štipendijo najmanj v višini državne štipendije, ki od 1. julija 2010 za dijake znaša 38,79 EUR. Praviloma pa so kadrovske štipendije precej višje, saj povprečna kadrovska štipendija presega povprečno državno ali Zoisovo štipendijo.
Veliko dijakov se za kadrovske štipendije ne odloča zaradi obveznosti zaposlitve po zaključenem izobraževanju pri štipenditorju. V današnjem času visoke nezaposlenosti pa je med mladimi diplomanti – prvimi iskalci zaposlitve – kadrovska štipendija odlična priložnost in dobro poroštvo za hitro pridobitev prve zaposlitve.
Kako do kadrovskih štipendij?
Dijaki lahko najdejo razpisane kadrovske štipendije:
Sklad ponudbo kadrovskih štipendij spodbuja tako, da delodajalcem nudi možnost pridobitve sofinanciranja teh štipendij.
Ne glede na prvi ali drugi način pridobitve kadrovske štipendije pa dijak oziroma študent lahko pridobi štipendijo z namenom, da se po zaključenem izobraževanju, za katerega je štipendijo pridobil, zaposli pri tistem delodajalcu, za katerega potrebe je bil sofinanciran.
Zoisove štipendije
Zoisovo štipendijo lahko pridobi dijak, ki izpolnjuje splošne pogoje po ZŠtip in ki je imel v zaključnem razredu osnovne šole povprečno oceno najmanj 4,50 ali več in ima potrdilo o nadarjenosti ali ima v srednji šoli povprečno oceno najmanj 4,10 ali več ali je dosegel izjemni dosežek na posameznem področju družbenega življenja.
Osnovna višina Zoisove štipendije za dijaka je 65,74 EUR, dodatki pa so v skladu z ZŠtip enaki kot za državne štipendije.
Kako do Zoisovih štipendij
Kandidati (dijaki) morajo vlogo za prvo dodelitev ali podaljšanje Zoisove štipendije predložiti Javnemu skladu Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije do predpisanega roka (letos je bil to 8. september 2010). Prijavni obrazci in navodila so na voljo na spletni strani sklada www.sklad-kadri.si (zavihek Štipendije/Zoisove štipendije), na straneh Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter na državnem portalu e-uprava.
Državne štipendije
Državne (prej republiške) štipendije so namenjene socialno šibkejšim dijakom. Dodelijo se upravičencem, ki izpolnjujejo splošne in ostale pogoje iz Zakona o štipendiranju. Od 1. septembra 2009 znaša cenzus za pridobitev državne štipendije 65 % minimalne plače za tiste kandidate, ki se šolajo ali študirajo v kraju svojega stalnega bivališča, in 66–68 % minimalne plače na družinskega člana za tiste kandidate, ki se šolajo ali študirajo izven kraja svojega stalnega bivališča. Za kandidate iz enostarševskih družin, kandidate s posebnimi potrebami oziroma kandidate, katerih sorojenci so osebe s posebnimi potrebami, pa je cenzus 70 % minimalne plače na družinskega člana.
Državna štipendija brez dodatkov znaša za dijaka 38,79 EUR. K tej osnovi se lahko dodeli več dodatkov: dodatek glede na dohodek v družini štipendista (21,56 do 54,96 EUR), dodatek za vrsto in področje izobraževanja (30,17 EUR), dodatek za učni uspeh (20,46 EUR za dijake s povprečno oceno od 4,10 do 4,49 in 37,72 EUR za dijake s povprečno oceno 4,50 ali več; dodatek ne pripada dijakom 1. letnika), dodatek za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (48,50 EUR do 100,23 EUR za prevoz v primestnem ali medkrajevnem prometu oziroma 85,13 EUR za bivanje izven kraja stalnega prebivališča) in dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami (50,65 EUR).
Državna štipendija z vsemi dodatki ne sme presegati minimalne plače.
Kako do državnih štipendij
V skladu z Zakonom o štipendiranju o dodelitvi državne štipendije na prvi stopnji odloča pristojni center za socialno delo. Kandidati za pridobitev državne štipendije vloge (skupaj z ustrezno dokumentacijo) podajo pri pristojnih centrih za socialno delo v skladu z javnim pozivom, ki je objavljen najkasneje do konca junija na spletnih straneh Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter na portalu e-uprava. Rok za oddajo vlog za kandidate, ki prvič uveljavljajo državno štipendijo, ni omejen. Za dijake, ki so v preteklem šolskem oziroma študijskem letu že prejemali državno štipendijo, pa je rok za oddajo vloge za nadaljnje prejemanje štipendije določen – letos je bil 6. oktober 2010. Naj za konec omenimo le še sprejetje novega Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), ki bo kmalu prinesel še nekaj sprememb na področju državnih štipendij.
Ostale štipendije
Kadrovske in ostale vrste štipendij objavljajo tudi organi državne uprave, posebne fundacije in delodajalci samostojno, pa tudi različne občine in drugi. Te štipendije so pogosto objavljene tudi na spletnih straneh Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije, na straneh Ministrstva za javno upravo ter na straneh posameznih delodajalcev.
Kako do informacij o štipendijah?
Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije ima svoj spletni klub sklada, v okviru katerega člani (brezplačno) prejemajo tedenske e-novice z informacijami o razpisih štipendij sklada in drugih institucij, različnih priložnostih za dodatno izobraževanje doma in v tujini in veliko drugih uporabnih informacij. Člani imajo možnost sodelovanja tudi v različnih forumih ali poiskati in stopiti v stik z drugimi člani kluba, v letu 2010 pa načrtujejo tudi nadgradnjo, ki bo omogočala boljše povezovanje med dijaki, študenti in delodajalci ter drugimi organizacijami glede možnosti sodelovanja – opravljanja praks, pripravništva ali raziskovalnih in zaključnih nalog, zaposlitve, ipd. Včlanite se lahko na novi, preglednejši in boljši spletni strani sklada: www.sklad-kadri.si.
Koristne povezave
Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije (nova spletna stran): www.sklad-kadri.si
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve: www.mddsz.gov.si
Vsebina: Janez Ciglar Kralj, JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA RAZVOJ KADROV IN ŠTIPENDIJ
© Mladinski mediji d.o.o