V okviru aktivne politike zaposlovanja
se na MDDSZ prednostno izvajajo projekti usposabljanja za deficitarne
poklice, ki zajemajo predvsem usposabljanje za pridobitev dodatnih
znanj, veščin in zmožnosti s področij gradbeništva in zaključnih
gradbenih del, kovinarstva in obdelave kovin, voznikov in poklicev za
zdravstveno, higiensko in socialno oskrbo (kakršni so na primer
zidar, kovinar, keramičar, voznik, varilec in negovalec) ter za druga
poklicna področja, za katere je na trgu dela v Sloveniji premalo
ponudbe.

Na vrednotenje posameznega poklica
vpliva vrsta dejavnikov. Med pomembnejše okoliščine, ki povzdigujejo
»vrednost« nekega poklica, sodijo domnevno zagotovljena eksistenca
(»zanesljivi poklici«), tradicija, razvojne perspektive, promocija …
Zgodovina uči, da se tudi vrednotenje poklicev spreminja. Nekateri
nekoč cenjeni poklici danes sodijo med najmanj privlačne. Na drugi
strani nekateri poklici pridobivajo ugled. Nekoč »umazani« avtomehanik
je danes cenjen strokovnjak z znanji s področja računalništva,
strojništva ali elektronike. V zadnjem desetletju je bilo poklicno
izobraževanje v Sloveniji zapostavljeno in obravnavano kot
drugorazredno. Preslabo poznavanje tovrstnega izobraževanja je pri
osnovnošolcih zadnjih razredov in njihovih starših povzročalo
razdvojenost in zmedo. Vpis v srednje poklicne šole se zmanjšuje in
razloge gre iskati nedvomno tudi v spremenjenih gospodarskih razmerah,
padanju natalitete, neustrezni poklicni orientaciji in drugje.
Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje zato vpeljuje
programe nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja ter programe
srednjega poklicnega izobraževanja, ki zagotavljajo povečanje vpisa v
programe poklicnega izobraževanja.

Ko se posameznik odloča za
izobraževanje, na izbor poklica vpliva veliko različnih dejavnikov,
katerih pomembnost in vloga je odvisna od socialnega okolja in
okoliščin, v katerih se nahaja posameznik. Na njegovo odločitev
vplivajo tudi zunanji vplivi (uveljavljene norme, stališča vzornikov,
staršev, prijateljev, zahtevnost izobraževalnega programa …), ki ga
spodbujajo v izobraževanje za določen poklic oziroma ga od njega
odvračajo. Hkrati na njegovo odločitev vplivajo še osebnostni motivi,
cilji in pričakovanja. Pri poklicni odločitvi bi moralo biti osnovno
vodilo:

»Izberi si poklic, v katerem uživaš«, kajti
delo se človeku manj odtuji, če ga opravlja z veseljem in zanimanjem.
Le v takem primeru lahko dokaže svoje sposobnosti in doseže osebnostno
rast. Takšna odločitev je mogoča le ob ustreznem informiranju.

Z namenom spodbujanja vpisa mladih v
izobraževanje za deficitarne poklice (kateri so ti poklici, si lahko
preberete v naslednjem prispevku) MDDSZ spodbuja sistem štipendiranja,
katerega naloga je zmanjšati strukturna neskladja v zaposlovanju,
okrepiti razvijanje naravoslovno-tehničnih znanj in uveljavitev
vseživljenjskega učenja. Izobraževanje in usposabljanje predstavlja
bistveno investicijo za prihodnost posameznika in celotne družbe. Vse
bolj postaja pomemben dejavnik povečevanja zaposljivosti vlaganje v
človeški kapital, ki je bistvenega pomena za dvig konkurenčnosti
nacionalnega gospodarstva.

Za sodelovanje se zahvaljujemo ga. Aleksandri Klinar-Blaznik iz Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.