Akcije dokumenta
Trend poklicev prihodnosti
Po podatkih Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (v nadaljevanju MDDSZ) razmere na slovenskem trgu dela kažejo trenutno veliko ponudbo kadrov družboslovnih usmeritev. Največji je primanjkljaj med poklici v okviru naravoslovno-tehniških usmeritev.
V okviru aktivne politike zaposlovanja se na MDDSZ prednostno izvajajo projekti usposabljanja za deficitarne poklice, ki zajemajo predvsem usposabljanje za pridobitev dodatnih znanj, veščin in zmožnosti s področij gradbeništva in zaključnih gradbenih del, kovinarstva in obdelave kovin, voznikov in poklicev za zdravstveno, higiensko in socialno oskrbo (kakršni so na primer zidar, kovinar, keramičar, voznik, varilec in negovalec) ter za druga poklicna področja, za katere je na trgu dela v Sloveniji premalo ponudbe.
Na vrednotenje posameznega poklica vpliva vrsta dejavnikov. Med pomembnejše okoliščine, ki povzdigujejo »vrednost« nekega poklica, sodijo domnevno zagotovljena eksistenca (»zanesljivi poklici«), tradicija, razvojne perspektive, promocija ... Zgodovina uči, da se tudi vrednotenje poklicev spreminja. Nekateri nekoč cenjeni poklici danes sodijo med najmanj privlačne. Na drugi strani nekateri poklici pridobivajo ugled. Nekoč »umazani« avtomehanik je danes cenjen strokovnjak z znanji s področja računalništva, strojništva ali elektronike. V zadnjem desetletju je bilo poklicno izobraževanje v Sloveniji zapostavljeno in obravnavano kot drugorazredno. Preslabo poznavanje tovrstnega izobraževanja je pri osnovnošolcih zadnjih razredov in njihovih starših povzročalo razdvojenost in zmedo. Vpis v srednje poklicne šole se zmanjšuje in razloge gre iskati nedvomno tudi v spremenjenih gospodarskih razmerah, padanju natalitete, neustrezni poklicni orientaciji in drugje. Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje zato vpeljuje programe nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja ter programe srednjega poklicnega izobraževanja, ki zagotavljajo povečanje vpisa v programe poklicnega izobraževanja.
Ko se posameznik odloča za izobraževanje, na izbor poklica vpliva veliko različnih dejavnikov, katerih pomembnost in vloga je odvisna od socialnega okolja in okoliščin, v katerih se nahaja posameznik. Na njegovo odločitev vplivajo tudi zunanji vplivi (uveljavljene norme, stališča vzornikov, staršev, prijateljev, zahtevnost izobraževalnega programa …), ki ga spodbujajo v izobraževanje za določen poklic oziroma ga od njega odvračajo. Hkrati na njegovo odločitev vplivajo še osebnostni motivi, cilji in pričakovanja. Pri poklicni odločitvi bi moralo biti osnovno vodilo: »Izberi si poklic, v katerem uživaš«, kajti delo se človeku manj odtuji, če ga opravlja z veseljem in zanimanjem. Le v takem primeru lahko dokaže svoje sposobnosti in doseže osebnostno rast. Takšna odločitev je mogoča le ob ustreznem informiranju.
Z namenom spodbujanja vpisa mladih v izobraževanje za deficitarne poklice (kateri so ti poklici, si lahko preberete v naslednjem prispevku) MDDSZ spodbuja sistem štipendiranja, katerega naloga je zmanjšati strukturna neskladja v zaposlovanju, okrepiti razvijanje naravoslovno-tehničnih znanj in uveljavitev vseživljenjskega učenja. Izobraževanje in usposabljanje predstavlja bistveno investicijo za prihodnost posameznika in celotne družbe. Vse bolj postaja pomemben dejavnik povečevanja zaposljivosti vlaganje v človeški kapital, ki je bistvenega pomena za dvig konkurenčnosti nacionalnega gospodarstva.
Za sodelovanje se zahvaljujemo ga. Aleksandri Klinar-Blaznik iz Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.
