Veselje, neučakanost, vznemirjenje, radost… Vse to boste občutili, ko boste po osem oz. devetletnem obdobju zapustili osnovno šolo in se podali na srednješolsko pot. Ker pa seveda od samega začetka ne boste vedeli kako točno stvari na srednji šoli potekajo (vse je namreč precej drugače kot je bilo na osnovni šoli) in boste malce »izgubljeni« ali preplašeni zaradi kupa novih informacij in novega okolja, bi vam radi vso zadevo malce olajšali in pojasnili z nekaj osnovnimi in koristnimi napotki.

Razlike v sistemu podajanja snovi in učenju

Tako kot način učenja se spremeni tudi način podajanja snovi. Vsak
profesor ima svoj sistem, ki ga vsak dijak slej ko prej spozna.
Večinoma snov narekujejo, vendar hitreje kot na osnovni šoli, pa tudi
že povedanega ne ponavljajo. Spet drugi prosto govorijo pri čemer si
mora vsak dijak posamično zapisovati tisto, kar sam misli da je
pomembno. Učiti se je treba iz zvezkov in učbenikov, delavne zvezke pa
boste bolj redko uporabljali. Domače naloge so ponekod obvezne, vendar
jih ni toliko kot jih je bilo na osnovni šoli. Več je samostojnega dela
npr. referati ali delo v skupinah. Šolsko leto je razdeljeno na tri
konference in vsako konferenco je potrebno imeti pozitivno do konca
šolskega leto, da napredujete v višji letnik. Načini preverjanja znanja
so različni od profesorja do profesorja: testi, kontrolne naloge, ustno
spraševanje, referati, govorne vaje…

Odnos do profesorjev

Po nazivu učitelji niso več učitelji temveč profesorji. Pri tem imajo
nekateri sprva težave, saj je bilo na osnovni šoli imenovanje drugačno.
Kar se odnosov tiče pa je tako: sprva, še posebej prvi dan, čutimo do
profesorjev neko distanco in »strah« da so strogi ali resni, vendar je
že po tednu dni znano da temu ni tako. Tako kot na osnovno šoli so tudi
na srenji šoli profesorji zelo različni. Nekateri so zahtevni, resni…
spet drugi prijazni, zabavni, pa tudi smešni. Nekateri nas vikajo, spet
drugi ne. Na odnos profesor-učenec pa zelo vpliva število učencev na
šoli. Sliši se morda čudno vendar je res. Če npr. hodimo na veliko
šolo, kjer je veliko število učencev, potem si tudi profesorji ne
zapomnijo vseh novih obrazov in temu primeren je odnos  – bolj
uraden. Na manjših šolah pa vlada bolj sproščen odnos, ki temelji na
večjem poznavanju in sodelovanju.

Klima na srednji šoli

Srednješolsko ozračje se razlikuje od osnovnošolskega. V razredu je
večje število učencev, zato se ponekod oblikujejo skupinice znotraj
razreda. Dijaki prihajajo iz različnih koncev Slovenije, iz različnih
družin, z različnimi stili. Začnejo se druženja s sošolci tudi izven
šole, pa skupne ekskurzije, izleti in podobno. Vse to razred povezuje
in zbližuje. Posebej zabavno in zanimivo je na maturantskem izletu, ki
ima svoj čar. Maturantski ples pa je še tista pika na i, ki da srednji
šoli poseben, večni pečat.

Spoznamo veliko novih prijateljev

Ko prvi dan stopimo čez srednješolski prag zagledamo veliko novih
obrazov, kar je sprva videti strašljivo. Vsi se sprašujemo kdo so vsi
ti ljudje, kakšni so, s čim se ukvarjajo, od kod so… A vendar je
prvikrat ko nekoga vidiš težko kar takoj navezati stik. Pri tem se je
pomembno zavedati da to kar čutimo in doživljamo mi, doživljajo tudi
vsi ostali. Tisti bolj pogumni oz. samozavestni brez težav pristopijo k
neznancem, tisti bolj negotovi in plahi pa raje počakajo, da preteče
nekaj časa in se postopoma vključijo v družbo. Najlažje je začeti
pogovor s temo, ki se tiče vseh – to je šola (kakšni se ti zdijo novi
profesorji, kako ti je šola všeč, pa pogovori okoli domačih nalog…).
Povedati je treba tudi, da se skozi srednjo šolo spletejo trdna, dolga,
prava prijateljstva, ki trajajo lahko tudi celo življenje.

Osebni razvoj

Vse spremembe in dogodki, ki jih doživite kot dijaki, vas izoblikujejo
v zrelejše osebnosti. Tako spoznavate realni svet in čas vam doprinese
večjo mero samozavesti, samostojnosti, resnosti, odgovornosti in
samodiscipline. Skratka vse to je neka popotnica za življenje, ki je
slej ko prej nujno potrebna.

Razdalja do šole ali selitev

Nekateri so se primorani vsak dan voziti z avtobusom: mestnim ali
medkrajevnim ali celo z obema. Sčasoma se sicer navadimo na vožnjo,
vendar je kljub vsemu zoprno, če si vezan na določene ure prihodov in
odhodov avtobusa. Tisti, ki nimajo rednega prevoza v kraj šolanja oz.
so oddaljeni preveč, pa je omogočeno da bivajo v dijaškem domu. V
prispevku Kako v dijaški dom najdete več informacij.

Dijaške ugodnosti

Vsak dijak s statusom dobi v srednji šoli dijaško izkaznico, s katero
lahko uveljavlja popuste, ki mu pripadajo.To so popusti pri nakupu
izdelkov in pri opravljanju storitev npr. cestno prometnih predpisov,
avtošole,  mobi servisi, frizerski saloni,… Ob nakupu
povprašajte, če lahko uveljavljate dijaški popust. Obenem dijaška
izkaznica velja tudi kot osebni dokument.

Sprostitev in zabava…

Vsakodnevni ritual postane t.i. »kofetkanje« oz. pogovori in druženje
ob pijači. Kot osnovnošolci pa tudi niste bili najbolj vajeni na
žuranje. Prirejajo se šolski plesi, lahko pa se odpravite tudi v
diskoteke, kjer se po napornem tednu zavrtite in porabite še zadnjo
energijo. Za vse tiste, ki jim je bližje kultura, so organizirani razni
abonmaji za oglede filmov, gledaliških predstav… ali pa za športnike
razne oblike rekreacije.